Pa smo jo dočakali, našo jesensko-zimsko strokovno ekskurzijo, tokrat na KOROŠKO. Kot je v naši navadi smo s pol urno zamudo startali iz Dramelj proti Mežici, v RUDNIK SVINCA IN CINKA. Naš šofer, g. Silvo je stopil po gasu, tako da smo kljub poznem odhodu prispeli še predčasno na našo prvo destinacijo.  Oblekli smo se v rudarska oblačila, si nadeli čelade, se stlačili v majhne vagončke vlakca in oddrveli v rudnik (celih 10km/h). Ob odličnem rudarskem zajtrku smo izvedeli vse kar se o rudniku in dogajanju v njem da izvedeti. Ko smo se uspešno, vsi zdravi in celi pripeljali iz rudnika na svetlo, smo se zahvalili za odlično vodenje in se napotili

na našo naslednjo destinacijo, katere so se veselili predvsem naši fantje - MEHANIZACIJA MILER.

 Po izčrpni in zanimivi predstavitvi kmetijske mehanizacije so nas razveselili s pogostitvijo s cvičkom, ob kateri smo aktivirali naše harmonikarje, da smo še kakšno skupaj zapeli. Vsi dobre volje, eni ker so sklenili, da bo bodo kakšen stroj kupili, drugi ker so nekaj spili, vsi pa ker smo imeli super šoferja, ki nam je dovolil, da se lahko harmonika igra tudi na avtobusu, smo se odpeljali proti POLHOVEM MLINU.

Tu sta nas pričakala gospodar in gospodarica mlina, ki sta nam pripravila celo majhen preizkus. Ugotoviti smo morali namreč kaj sta nam razstavila na mizi (pšenica, ajda,…). Ker smo vsi iz podeželja, smo se seveda odlično odrezali, zato nam je gospodar z veseljem razkazal svoj mlin in nam razložil, kako so včasih mleli moko. Sprehodili smo se tudi čez zanimivo opremljeni sobici, ki sta nam razkrili, kako je včasih pravi mlinar živel. Ogled smo zaključili z degustacijo odličnega kruha ob katerem so nam ponudili »mošt«. Vsi smo začudeni poskusili, saj smo že v decembru in mladega vina-mošta ni več. No po prvem požirku nas je večina ugotovila, da gre za neko koroško zadevo, pri kateri bo najbrž najboljše, da pri enem požirku tudi ostane.

Sledil je naš zadnji ogled – TURISTIČNE KMETIJE KLANČNIK. Gospodar nas je z nasmeškom na obrazu pričakal in nas najprej povabil kar v klet. No pa smo šli v klet, kjer smo poizkusili odlične domače salame, ob katerih so nam ponudili zopet koroški mošt. No gospodar nam je zaupal da ima tale mošt celo več imen, kot npr. grabnvalar, fukušna, inp. Zdaj nam je bilo pa vse jasno. Posedli smo se na klopce in vsi vneto poslušali zdravo mnenje gospodarja o kmetijski problematiki in kako se njihova kmetija s tem spopada. Na kmetiji izdelujejo suhomesnate izdelke in se ukvarjajo s mlečno proizvodnjo. Po zanimivi predstavitvi same kmetije, smo se odpravili pogledat robota, s katerim molzejo krave. Nato pa je sledil ogled kmetijskih površin, kjer pasejo divjad z vlakcem, ki je bil priklopljen kar na traktor. Vprašanja so kar deževala in menim, da boljše naše ekskurzije nebi mogli zaključiti.

No ker je bilo že pozno popoldne oz. že kar večer, smo se odpeljani na večerjo, na turistično kmetijo Ploder, kjer smo se do sitega najedli. Obiskal nas je tudi Miklavž, ki je vsem razdelil majhno darilce. Tu smo se zadržali še pozno v noč in plesali, se igrali zanimive igrice ter malce poklepetali med sabo.Ob povratku z avtobusom smo se zahvalili in zaploskali najboljšemu šoferju, g. Silvu, ki je prenašal naše muhe in nenehno tarnanje po postankih za lulanje. Tako smo okoli druge ure izmučeni (nekateri tudi ne tako zelo), z lepimi spomini in novimi informacijami odpravili spat.